APDEJT.si

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da bo od Belorusije in Rusije zahteval izročitev dveh ukrajinskih osumljencev, ki naj bi namerno poškodovala železniško progo med Varšavo, Lublinom in Ukrajino. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vpleten v korupcijski škandal, vreden 100 milijonov dolarjev. Kljub temu naj bi EU Ukrajini namenila 135 milijard evrov pomoči. Španija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 817 milijonov evrov pomoči v boju proti Rusiji.

Po poročanju portala Axios naj bi ZDA in Rusija vodile tajne pogovore in delale na novem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. ZDA naj bi Ukrajini signalizirale, da mora sprejeti okvir, ki so ga ZDA pripravile za prekinitev spopadov z Rusijo, ki vključuje prepustitev dela ozemlja. V ruskem napadu na Ternopolj je bilo uničenih več stanovanjskih zgradb, umrlo je 25 ljudi, med njimi trije otroci, 95 ljudi pa je bilo ranjenih.

Ruska regija Uljanovsk je prva v državi, ki bo omejila mobilni internet do konca vojne v Ukrajini. Poleg tega je blokiran dostop do ruskih iskalnikov in družbenih omrežij. To je eden od številnih internetnih ukrepov Kremlja, na katere se morajo Rusi navaditi.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Vladimir Medinski, glavni ruski pogajalec v mirovnih pogovorih z Ukrajino in soavtor kontroverznih učbenikov zgodovine, naj bi imel skupaj z družino premoženje v vrednosti približno 75 milijonov ameriških dolarjev. O tem je poročal protikorupcijski sklad Alekseja Navalnega, ki navaja, da Medinski poseduje nepremičnine v vrednosti 6 milijard rubljev.

Rusija je preko tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrij Peskov izrazila željo po politični in diplomatski rešitvi konflikta v Ukrajini, vendar je obenem obtožila Kijev in Zahod zavračanja takšnega pristopa. Evropska komisarka Ursula von der Leyen je pozvala Ukrajino k ohranitvi neodvisnosti svojih protikorupcijskih organov, ki jih je označila za temelj pravne države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da so se začeli pogovori o morebitnem srečanju s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je za konec vojne nujno srečanje voditeljev, ki pa mora biti skrbno pripravljeno, da bi bilo smiselno. Ruska stran, preko vodje delegacije Vladimirja Medinskega, je potrdila, da je temeljita priprava ključnega pomena za pomen takšnega srečanja.

Na tretjem srečanju med delegacijama Rusije in Ukrajine je bil dosežen pomemben dogovor o izmenjavi 1.200 zapornikov na vsaki strani. Kljub temu dogovoru o menjavi ujetnikov pa napetosti med državama ostajajo visoke, saj ni bil dosežen preboj na področju mirovnih pogajanj. Prav tako je bila zavrnjena možnost srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Vodja ruske delegacije Vladimir Medinski je potrdil dogovor o izmenjavi med tretjim krogom mirovnih pogovorov.

Rusija in Ukrajina sta se med tretjim krogom mirovnih pogajanj v Istanbulu, ki je trajal manj kot uro, dogovorili o izmenjavi 1.200 vojaških in civilnih ujetnikov na vsaki strani. Kljub temu dogovoru pa napetosti med državama ostajajo, saj niso dosegli dogovora o miru, ruski pogajalski vodja Vladimir Medinski pa je zavrnil možnost srečanja predsednikov Putina in Zelenskega, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum. Moskva je prav tako zavrnila kijevski predlog za predsedniško srečanje s Trumpom in Erdoganom.

Tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je trajal le 40 minut. Kljub kratkemu trajanju je turški zunanji minister Hakan Fidan ocenil pogovore kot konstruktivne. Drugi medijski viri pa poročajo, da ukrajinska stran ni pokazala odločnosti, kar je preprečilo preboj.

Rusija je pri napadu na Harkov prvič uporabila nove letalske bombe UMBP-5, ki so zadele gosto naseljeno četrt mesta. V napadu je bilo ranjenih najmanj 41 ljudi, med njimi 37 po navedbah mestnega poveljnika. Bombardiranje je povzročilo ranjence med civilnim prebivalstvom.

Tretji krog mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu, ki je potekal pod okriljem Turčije, se je zaključil brez dogovora o prekinitvi ognja ali srečanju voditeljev obeh držav. Kljub temu so strani potrdile dogovore o izmenjavi vojaških in civilnih zapornikov, pri čemer je Ukrajina sporočila, da je bilo izmenjanih več kot 1200 ljudi, vključno s 1000 huje bolnimi vojaki. Ruska stran je pojasnila, da je Rusija želela Ukrajino prisiliti v kapitulacijo. Medtem se je tudi poslabšalo sodelovanje med Armenijo in Rusijo, ki je vstopilo v novo fazo, zaznamovano s Pashiinyan-cerkvenim sporom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal načrte za proizvodnjo do 1000 obrambnih dronov dnevno, da bi se soočili z ruskimi napadi, ki vznemirjajo noči in povzročajo smrtne žrtve med civilisti. Medtem je ukrajinska obveščevalna služba izvedla "digitálen udar" na Krimu, uničila vse podatke na strežnikih okupacijskih oblasti in povzročila znatne izgube na ruski strani.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izrekel sožalje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in ruskemu narodu ob smrti 49 ljudi v strmoglavljenju potniškega letala v Amurski oblasti v Rusiji.

NATO je začel pošiljati sisteme zračne obrambe Patriot Ukrajini v sodelovanju z ZDA in Nemčijo. Priprave za hitro namestitev dodatnih sistemov so v teku. Ukrajinski parlament je potrdil Denisa Šmihala za novega obrambnega ministra.

Ameriški milijarder Jeff Bezos je po poroki v Benetkah v hotelu pustil napitnino v višini 45.000 evrov. Ta novica je pritegnila veliko pozornosti in celo primerjave z Michaelom Jordanom.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je zagotovil, da Rusija ne namerava napasti Nata ali Evrope. Kljub temu je ponovno opozoril, da bi Rusija lahko izvedla preventivne napade na Zahod, če bi Zahod nadaljeval s pritiskom. Najvišji poveljnik Nata je opozoril na morebiten skupen napad Kitajske in Rusije v dveh letih, pri čemer bi Kitajska lahko napadla Tajvan, medtem ko bi Rusija obvladovala Evropo.

Rusija je potrdila, da je preko pomočnika ruskega predsednika Vladimirja Medinskega in njegovega ukrajinskega kolega v direktnem stiku z Ukrajino. Medtem je Marija Zaharova izjavila, da ima Rusija pravico uporabiti orožje proti vojaškim ciljem držav, ki Ukrajini dovoljujejo uporabo njihovega orožja, in napovedala odločen odgovor.

Ukrajino pretresa korupcijski škandal na najvišjih ravneh, povezan z vpadom preiskovalcev v stan padlega heroja, pilota MiG-29. Ta dogodek je sprožil ogorčenje med aktivisti, ki opozarjajo na morebitni ruski vpliv in grožnjo splošnega upora, medtem ko se država sooča z negotovostjo glede zahodne vojaške pomoči in ruskimi napredovanji na fronti.

Rusija je Ukrajini izročila trupla 1000 padlih ukrajinskih vojakov v zameno za posmrtne ostanke 19 svojih vojakov. Ta izmenjava predstavlja enega redkih konkretnih rezultatov pogajanj med Moskvo in Kijevom. Medtem je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev dejal, da Rusija ne izključuje preventivnih napadov kot celovitega odgovora na vojno, ki jo, po njegovih besedah, proti Rusiji vodi Zahod.